petek, 29. november 2013

Gam-si-ja-deul [Cold Eyes] (2013)


Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Cold Eyes
Država: J. Koreja
Leto: 2013 
Žanri: Akcija, Krimi, Triler
Dolžina: 119' ,  Imdb
Režija: Cho Ui-Seok, Kim Byung-Seo
Scenarij: Cho Ui-Seok
Igrajo: Sol Kyung-Gu, Han Hyo-Joo, Jung Woo-Sung, Lee Joon-Ho, Kim Byung-Ok

Cold Eyes je eden izmed največjih južnokorejski hitov, ki je v poletnih mesecih v kino dvorane privabil 5,5 milijonov obiskovalcev. Korejci očitno še vedno najbolj uživajo v akcijskih trilerjih in tega se odlično zavedajo tudi investitorji, saj je naslovna stvaritev eden tistih projektov, ki je bil predodrejen za (finančni) uspeh. Delno zaradi žanrske umestitve, delno zaradi igralske zasedbe (privlačna kombinacije mladih zvezdnikov in kvalitetnih starejših igralcev), ki je že sama po sebi hvaležno propagandno gradivo. Cold Eyes je v bistvu še ena zgodba o ravbarjih in žandarjih, ki na malce drugačen način obravnava spopad med dobrimi in slabimi fanti. Dobre fante vodi Detektiv Hwang (Sol Kyung-Gu), poveljnik posebne enote za nadzor, ki jo sestavljajo skrbno izbrani policisti s posebnim talentom. Njihova specialnost niso borilne veščine ali spretnost z orožjem, temveč nadpovprečna sposobnost opazovanja in analiziranja okolice, fizično in cyber sledenje in podobne reči. Ravno na dan ko mlada Yoon-Joo (Han Hyo-Joo) prestaja zaključni test pod budnim očesom poveljnika Hwanga, odlično organizirana skupina oropa eno izmed seulskih bank. Maskirani roparji perfektno izpeljejo rop, ki ga s strehe enega izmed bližnjih nebotičnikov vodi in usklajuje skrivnostni James (Jung Woo-Sung). Primer prevzame Hwangova enota, ki se ji po uspešnem zaključnem testu pridruži obetavna Yoon-Joo. Roparji očitno odlično poznajo video-nadzorni sistem južnokorejske prestolnice, saj detektivom na številnih posnetkih nadzornih kamer ni uspelo najti nič uporabnega. Po razširitvi iskalnih kriterijev na posnetkih iz supermarketa v bližini banke odkrijejo moškega, ki bi po fizičnih predispozicijah lahko bil človek, ki je igral ključno vlogo pri pobegu roparjev. Hwang sklene, da gre za sled, ki se jo splača podrobneje preiskati, medtem pa James s svojo ekipo že pripravlja novo akcijo.
V zadnjih letih med korejskimi in ameriškimi blockbusterji  skoraj ni več nobene razlike. Vrhunska produkcija, popularne igralke in igralci zbrani v povprečnih filmih, ki so ustvarjeni za instant konzumacijo in še bolj instantno pozabo. Edina razlika med korejskim in ameriškim mainstreamom je v tem, da Korejci znajo z veliko manj denarja doseči identične rezultate. Za film s podobno vsebino bi Američani porabili 30 milijonov dolarjev,  Korejci zadevo rešijo z dobrimi štirimi milijoni, kolikor je znašal budžet naslovnega. Cold Eyes je soliden triler, ki izpolni svoje temeljno poslanstvo — film je večino časa dovolj zanimiv in enigmatičen, da pri gledalcu ohranja željo po spoznanju, kaj ga čaka v naslednjih minutah. Žal ne tudi dovolj inovativen, da bi lahko serviral kakšno svežo idejo in vsaj malce zameglil končni rezultat. Mogoče ni odveč omeniti, da so si Korejci osnovno premiso sposodili pri hongkonškem trilerju Eye in the Sky (Gun chung, Nai-Hoi Yau, 2007),  ki je nastal pod producentsko taktirko Johnnija Toja. Režiserski dvojec Cho Ui-Seok / Kim Byung-Seo ne odkriva novih teritorijev znotraj žanra, a mu zato uspe sestaviti dokaj precizen proceduralni triler (torej film, ki se osredotoča na samo mehaniko policijske operacije). Dobra stran osredotočanja na dinamiko poklica ima nekaj pozitivnih in nekaj negativnih učinkov. Zelo majhen odmerek melodrame in nič romance so tisti pozitivni učinki, najbolj očiten minus pa je zagotovo nezmožnost ustvarjanja kakšne globlje čustvene vezi na relaciji gledalec-liki. Ustvarjalcem celo uspe zastaviti nekaj etičnih vprašanj povezanih z brezpogojnim upoštevanjem proceduralnih pravil, ki so dobro, a vseeno nekoliko nedodelano dopolnilo. Žanrska pravila velevajo, da roparji na začetku morajo pobegniti, da bi jih dobri fantje na koncu lahko ujeli. Pohvalno je, da v uvodnem pobegu ne gledamo še enega brezglavega pregona s kupi razbite pločevine, ničkaj pohvalno pa ni podcenjevanje gledalca z uporabljeno solucijo. Začetna scenaristična luknja (na žalost, ne tudi edina) v obliki tovornjaka parkiranega sredi ceste, je očitno dovolj velika ovira, da ustavi vsa patruljna vozila seulske policije in me še pravočasno opozori, da moram znižati svoja pričakovanja. 


Ocena:


Ni komentarjev:

Objavite komentar