sreda, 24. september 2014

Harry Dean Stanton: Partly Fiction (2012)



Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2012
Žanri: Dokumentarni
Dolžina: 77',  Imdb
Režija: Sophie Huber
Igrajo: Harry Dean Stanton, David Lynch, Sam Shepard, Wim Wenders, Kris Kristofferson, Deborah Harry

Harry Dean Stanton. Ime, ki mnogim ne bo pomenilo veliko, čeprav beseda teče o človeku, ki ga dobro poznamo. V svoji petdesetletni karieri  je igral v okoli 250-ih filmih, zato bo večina, ki imena ne more povezati z obrazom, v njegovem portretu prepoznala familiaren obraz. Priznavam, da tudi sam o tem krasnem igralcu in izjemno zanimivim človeku nisem vedel veliko, kar za doživljanje tega dokumentarca ni nujno slabo. Rekel bi, da sem se filma lotil z ravno pravšnjo dozo predznanja; vedel sem dovolj, da me Stantonova zgodba pritegne in premalo, da bi me dolgočasila z detajli, ki jih že poznam. Verjamem, da se bo večina tistih, ki se odloči za ogled,  v zgodbo vstopila iz podobnih izhodišč. Čar gledanja kratkih izsekov iz filmov, v katerih je Stanton igral pretežno manjše stranske vloge,  je pri meni zbudil mešanico spoštovanja in nostalgije in prav lepo se je bilo spomniti vseh teh filmov iz Stantonove perspektive. A kar brez skrbi, dokumentarec  Švicarke Sophie Huber ni kolaž sestavljen od  odlomkov iz Stantonovih filmov. Teh kratkih odlomkov v resnici ni veliko, vendar so strateško razporejeni tako, da gledalcu nudijo zanimiv presek igralčeve kariere. 
Ne manjka niti za dokumentarec značilnih govorečih glav, ki posamezno, ali v Stantonovi družbi, spregovorijo o svojem odnosu z igralcem. Režiserka tudi v tem segmentu ne pretirava s številom sogovornikov, saj pred kamero stopijo le igralčevi najbližji prijatelji, ki so obenem njegovi najtesnejši  sodelavci. Teh ni veliko, kar je razumljivo glede na Stantonov sloves molčečega samotarja, ki je vedno skrbno varoval svojo zasebnost. Pred kamero stopijo David Lynch, Wim Wenders, Sam Shepard, Kris Kristofferson, Deoborah Harry in še par neznanih sodelavcev in prijateljev. V dokumentarcu med ostalim izvemo, zakaj je Stanton zavrnil vlogo, ki jo je v Modrem žametu odigral Dennis Hopper, beseda teče o prijateljstvu  z bivšim sostanovalcem Jackom Nicholsonom in tudi o tem, kako mu je Tom Cruise ukradel žensko, ki jo je ljubil. Čeprav Stanton o nekaterih stvareh ni želi govoriti in čeprav  so njegovi odgovori na zastavljena vprašanja najpogosteje skopi, pred sabo imamo njegov obraz,  ki pripoveduje tisoče zgodb. Ali kot se izrazi Sam Shepard: Harry’s strength is that he knows his face IS the story! Tisto kar še nisem povedal, oziroma sem namenoma prihranil za konec so pesmi, ki jih igralec v spremstvu kitare in orglic zapoje pred kamero. Pesmi lepo povežejo zgodbo o človeku, ki ga prijatelj Kristofferson v pesmi označi z besedami: partly truth and partly fiction (delno resnično in delno fiktivno osebo - od tod naslov). Glasba je od nekdaj bila Stantonova velika strast in verjemite mi na besedo — človek zna peti. Pesmi na filmu včasih zvenijo neverjetno dobro (ne glede na to kakšno glasbo preferirate) in folk pesmi, ki jih zapoje igralec so bonus, ki iz filma naredijo nepozabno izkušnjo. Režiserkina prvotna ideja je bila posneti Stantonovo petje, a nekje v procesu nastanka je projekt evolviral, prerasel glasbene okvirje in postal dokumentarec. To je tudi vse, kar sem pripravljen razkriti. Oglejte si film in verjamem, da vas bo prevzel. Film, ali Harry Dean Stanton, vseeno je.


Ocena:


1 komentar:

  1. O, to pa JE moj kos pite. Si ga pogledam zagotovo, hvala za opomnik.

    OdgovoriIzbriši