ponedeljek, 20. november 2017

Nelyubov (2017)

aka Loveless
Foto: Imdb


Slo naslov: Brez ljubezni
Angleški naslov: Loveless
Država: Rusija, Francija
Jezik: ruščina
Leto: 2017 
Dolžina: 127'Imdb
Žanri: drama 
Režija: Andrej Zvjagincev
Scenarij: Oleg Negin, Andrej Zvjagincev 
Igrajo: Marjana Spivak, Aleksej Rozin, Matvej Novikov, Marina Vasiljeva, Andris Keišs, Aleksej Fatejev, Varvara Šmikova 


Biti v koži 12-letnika, ki se znajde sredi neprijetne in nič kaj prijateljske ločitve staršev je izkušnja, ki otroka zaznamuje za celo življenje. Ločitve niso nikoli prijetne. Tudi ko sta glavna akterja starša, ki znata svoja nesoglasja rešiti na dovolj diskreten, za otroka manj travmatičen način. Ki otroku znata posvetiti potrebno pozornost in mu nedvomno dokazati in pokazati, da ne bo zapuščen in prikrajšan, da bo še vedno imel dom. Aljoša ni imel nič od tega. Aljoša je tiho jokal skrit za vrata kopalnice, ko je poslušal starševski prepir. Ko je slišal, da ga nobeden izmed staršev ne želi. Da v resnici ni bil zaželen že od samega začetka. Sklenil je, da bo pobegnil. Protest in dejanje iz obupa. Vase zagledana starša njegovo izginotje opazita šele po dveh dneh. Mati osredotočena na svojo android naravo in depiliranje mednožja za novega ljubimca s katerim bo preživela noč. Oče okupiran z  novo izbranko, ki bo vsak čas rodila njegovega otroka in skrivanjem razpada zakona pred svojim šefom, radikalnim vernikom, ki na takšne stvari ne gleda z naklonjenostjo. Ko je Aljošino izginotje naposled opaženo se odnos med zakoncema ne spremeni. Tudi v takšni situaciji energijo bolj tratita na medsebojna obtoževanja, kot na iskanje otroka. Za njegovo usodo je enako nespodbuden tudi odziv policije, ki ga preprosto ne želi iskati. Nekaj poskuša storiti le ekipa volonterjev, ki na materino prošnjo sproži iskalno akcijo.

Foto: Imdb

Ruski cinest Andrej Zvjagincev se s svojim najnovejšim filmom (nagrada žirije v Cannesu) še enkrat loteva seciranja stanja duha sodobne (ruske) družbe. Njegova vizija je pesimistična in skrb zbujajoča podoba skupnosti, ki neustavljivo drvi v razčlovečenje. Ob opazovanju praznih življenj in praznih odnosov med protagonisti uvidimo, da trenutni kurz modernega, urbanega človeka ne nudi veliko razlogov za optimizem. Vklenjeni smo v okove vase zagledanih šefov, ki igrajo prave male bogove in hočejo krojiti življenja vseh pod njimi. Zatopljeni v virtualni svet do te mere, da več ne opazimo, kaj se dogaja okoli nas.  Da enostavno ne opazimo in ne začutimo stisko najbližjih. Ujeti v ciklično ponavljanje napak, brez volje za spremembo. Zvjaginvec nas po izginotju otroka pelje na obisk k babici, na začetek cikla, pojasni materino čustveno nedostopnost in nam približa okoliščine, v katerih se je pognala v svet. Zakon kot kompromis in izhod v sili in neljubljen otrok, kot produkt zakona brez ljubezni. Oba zakonca sta prepričana, da novi začetek prinaša ljubezen in srečo, toda konec nas pouči, da gre zgolj za ponavljanje cikla, brez spremembe končnega izida. Opazujemo nervoznega očeta z njegovo novo družino in vidimo kako brezčutno vrže objokanega malčka v otroško posteljo. Nato pokukamo k materi in njenem novem partnerju. Molčita in gledata poročila o vojni v Ukrajini (očitna metafora še enega tragičnega razhoda). Ljubezenski ogenj je očitno ugasnil in med tem ko se ona v trenirki z državnimi simboli poti na tekalni stezi je jasno, da se je novi cikel brez ljubezni že začel.



Ocena



2 komentarja:

  1. Spet odličen Zvjagincev. Zelo pesimističen, čeprav se mi zdi, da na koncu pusti nekaj upanja. Bolj skozi lik matere, manj skozi lik očeta. Takšne so družine brez tiste ključne sestavine. Ne pomaga ne denar, ne keriera. Ostane samo praznina.

    OdgovoriIzbriši
  2. 'kariera' :) .

    OdgovoriIzbriši